Unescova svetovna kulturna dediščina − donavski limes

 

Donavski limes, torej utrdbe ob Donavi na Bavarskem, v Avstriji in na Slovaškem, tvorijo po Hadrijanovem in Antoninovem zidu v Veliki Britaniji ter „zgornjegermansko-retijskem limesu“ v Nemčiji tretji del obsežnega projekta „Frontiers of the Roman Empire“ (Meje Rimskega cesarstva).

nadaljujte z branjem

Rimsko cesarstvo je bilo eno največjih imperijev v svetovni zgodovini in je doseglo največji obseg pod cesarjem Trajanom v začetku 2. stoletja po Kristusu. Pokrivalo je površino več kot 6,2 milijona km², njegove meje na več kot 7.500 km pa so oblikovali rečni tokovi, kopenske meje z umetnimi ovirami, gorovja in puščavska območja.

Pod naslovom projekta „Frontiers of the Roman Empire“ (Meje Rimskega cesarstva) je zdaj celoten potek meja pod zaščito mednarodne skupnosti v obliki Unescovega seznama svetovne dediščine.

Limes je stoletja risal mejo med Rimskim cesarstvom in območji Germanije, ki jih Rimljani niso zasedli, in je potekal od Severnega do Črnega morja. Donava je tvorila naravno severno mejo Rimskega cesarstva na območju Bavarske, Avstrije, Slovaške, Madžarske in še nižje. Kljub naravni rečni pregradi je bila meja vojaško močno utrjena. Tako so zavarovali mejo cesarstva in zagotovili urejen pretok blaga.

360 km dolg avstrijski odsek donavskega limesa je bil zavarovan s 4 legijskimi oporišči, 14 pomožnimi oporišči in približno 20 stražnimi stolpi (burgi). Dejansko število stražnih stolpov je bilo verjetno bistveno večje. Najbolj znana legijska oporišča na avstrijskem območju so bila Lauriacum (Enns), Vindobona (Dunaj) in Carnuntum. V primeru nenadzorovanega prehoda meje germanskih čet je neprekinjena veriga signalov med stražnimi stolpi in oporišči rimski vojski omogočala izredno hiter odziv.

My Visit

0 Entries Entry

Suggested visit time:

Send List