Carnuntum je bil nekoč eno najpomembnejših mest rimske province Panonije. Zgrajeno je bilo kot oporišče proti Barbarikom na drugi strani Donavskega limesa, bilo je tudi križišče jantarne poti in je imelo pomembno strateško, politično in gospodarsko vlogo.

© RSV

1: Roman quarter 2: Amphitheater Civil City 3: School of Gladiators 4: Heathens Gate 5: Amphitheater Military City

Carnuntum je bil začasni zimski tabor, ki je med 1. in 4. stoletjem našega štetja zrasel v glavno mesto rimske province Zgornja Panonija s približno 50.000 prebivalci. Poleg legijskega tabora in okoliškega tabornega mesta se je zunaj vojaškega območja razvilo cvetoče civilno mesto (municipij).

Limes, mejo na severu rimskega cesarstva, je v Carnuntumu označevala Donava. Carnuntum se je razvil v pomembno rimsko metropolo ne le zaradi svojega vojaško pomembnega položaja pri varovanju meje imperija, temveč tudi zaradi bližine pomembnih trgovskih poti.

 

6 n. št. / Poznejši cesar Tiberij na območju Carnuntuma zgradi utrjen zimski tabor; začetek rimske prisotnosti v Carnuntumu.

41 do 54 n. št. / Zgrajen je legionarski tabor

od približno 70 n. št. dalje / Prva poselitvena dejavnost v civilnem mestu (območje rimske četrti v Petronellu-Carnuntumu)

81 do 96 n. št. / Pod cesarjem Domicijanom so zgradili pomožno utrdbo in amfiteater vojaškega mesta.

Okoli leta 124 n. št. / cesar Hadrijan podeli Carnuntumu status mesta - Municipium Aelium Karnuntum. V tem času je zgrajen tudi amfiteater civilnega mesta.

171-173 n. št. / Cesar Mark Avrelij se ustavi v Carnuntumu in tu konča 2. knjigo svojih introspekcij.

9.4.193 n. št. / Lucij Septimij Sever je v Carnuntumu razglašen za cesarja.

194 n. št. / Carnuntum prejme razširjene mestne pravice - Colonia Septimia Aurelia Antoniniana Karnuntum

11.11.308 n. št. / Cesarska konferenca v Carnuntumu - posvetitev svetišča med cesarsko konferenco

433 n. št. / Provinca Panonija je predana Hunom.

Konec 19. stoletja / Začne se sistematično raziskovanje Carnuntuma, ki se nadaljuje še danes.